IVF: kako naj s partnerjem ravnava ob neplodnosti?
IVF ali umetna oploditev je način zdravljenja neplodnosti, pri katerem, kot pojasnimo malim otrokom, zdravniki pomagajo, da mamica in očka dobita dojenčka. V praksi to pomeni, da se pridobijo jajčne celice in semenčice, združijo pod laboratorijskimi pogoji in ponovno vstavijo v maternico po treh do petih dneh. Potem pa upadmo, da se vgnezdijo in da se srečno rodi otrok, dojenček.
Končna odločitev za umetno oploditev oz. IVF je vedno seveda na strani para, je pa res, da je za zdravljenje neplodnosti na voljo tudi še nekaj drugih načinov, po katerih lahko pari z zdravniškim vodstvom posežejo pred umetno oploditvijo.
Prvi kriterij za IUI, IVF, IVF-ICSI je to, da par po enem letu rednih spolnih odnosov (to je cca. vsak drug dan) ne zanosi. Če je starost ženske čez 35 let, pa je časovni pogoj pol leta rednih spolnih odnosov. V tem primeru lahko ženska svojega ginekologa oz. svojo ginekologinjo zaprosi za napotnico za pregled v neplodnosti ambulanti. Moški pa zaprosi svojega osebnega zdravnika ali zdravnico za napotnico za spermiogram. Spermiogram se lahko izvede tudi samoplačniško in ni nedosegljiv strošek. izvajalec je npr. ZC Dravlje, v sodelovanju s katerim je tudi nastal tale članek.
Potem pa se začne zdravljenje. Protokol zdravljenja je vedno prilagojen paru, ženski, njenemu ciklusu, zato je o tem težko pisati. Gre res za individualno zdravljenje neplodnosti. Lahko si pa nekaj o prvih korakih do zdravljenja neplodnosti s postopki umetne oploditve pri ženskah in pri preiskavah glede neplodnosti pri moških preberete na spletki neplodnost.com.
Toliko o tem, če vas zanima več oz. personalizirano, pa z veseljem pomagajo tudi medicinske sestre iz ZC Dravlje v Ljubljani s kakšnim terminom za posvet. 🙂 Zelo zanimivo je prebrati tudi o uspešnosti zanositve z biomedicinsko pomočjo ali prebrati slovarček umetne oploditve.